Glede na podatke izMinistrstvo za kmetijstvo in podeželje, je bilo od januarja do maja po vsem svetu zabeleženih skupno 6226 primerov afriške prašičje kuge, ki je okužila več kot 167.000 prašičev. Omeniti velja, da je bilo samo marca 1399 primerov in okuženih več kot 68.000 prašičev. Podatki kažejo, da je med državami, ki so se soočale z izbruhiAfriška prašičja kugapo vsem svetu so najbolj očitne tiste v Evropi in jugovzhodni Aziji.
Afriška prašičja kuga (APK) predstavlja resno grožnjo prašičereji, prehranski varnosti in svetovnemu gospodarstvu. Je ena najbolj uničujočih bolezni domačih in divjih prašičev po vsem svetu, s stopnjo umrljivosti 100 %. Od januarja 2022 do 28. februarja 2025 je bilo zaradi afriške prašičje kuge po vsem svetu izgubljenih več kot 2 milijona prašičev, pri čemer sta bili Azija in Evropa najbolj prizadeti in ogrožata prehransko varnost. Prej je bilo zaradi pomanjkanja učinkovitih cepiv ali terapij preprečevanje in nadzor izjemno težko. V zadnjih letih so se nekatera cepiva uporabljala na poljih v nekaj državah. WOAH spodbuja inovacije na področju raziskav in razvoja cepiv ter poudarja pomen visokokakovostnih, varnih in učinkovitih cepiv.
24. decembra 2024 je bil v reviji Vaccines, ki jo vodi Veterinarski inštitut Harbin Kitajske akademije kmetijskih znanosti, objavljen izjemen raziskovalni dosežek. V njem je bil predstavljen razvoj in predhodni učinki cepiva iz bakterijsko podobnih delcev (BLP), ki lahko prikazuje antigen ASFV.
Čeprav je tehnologija BLP dosegla določene rezultate v laboratorijskih raziskavah, mora še vedno prestati stroge klinične preizkuse, postopke odobritve in obsežne terenske preizkuse, da se preveri njena varnost in učinkovitost od laboratorija do komercialne proizvodnje in nato do široke uporabe na živinorejskih farmah.
Čas objave: 18. junij 2025